Eksplozija avtomobilske bombe

Eksplozija je izra¾ena kot zelo moèna reakcija oksidacije ali razgradnje, ki raèuna na veliko izgorevanje gorljivih plinov, hlapov, vnetljivih tekoèin ali prahu ali vlaken v telesu, kar povzroèa povi¹anje temperature ali tlaka skupaj s udarnim valom in akustiènim uèinkom.

Eksplozija je zasedena v pravilno opredeljenih pogojih in natanko takrat, ko se koncentracija gorljive surovine sreèa v strogo doloèenem obmoèju, kar je opredeljeno z mo¾nostjo eksplozije. Koncentracija gorljive komponente v danem eksplozivnem prostoru ne bo povzroèila eksplozije. Da bi ustvarili eksplozijo, je vedno prisotna dobra energija, katere pobudnik lahko pre¾ivi tak¹ne komponente, kot so iskre, ki so se pojavile med delom organizacije in elektrièno konstrukcijo, elementi naprave segrevajo do zelo dragocenih temperatur, atmosferskih in elektrostatiènih razelektritev. Ta energija se imenuje omejena energija v¾iga in se imenuje daleè obèutljiva energija kondenzatorja v elektriènem obmoèju, ki lahko spro¾i ¹irjenje me¹anice in plamena pod doloèenimi preskusnimi pogoji. Naprave za za¹èito pred eksplozijami so eksplozijsko varne naprave, ki so namenjene za delovanje na razdaljah, ki so ¹e posebej izpostavljene eksploziji.

Vrednost najmanj¹e v¾igalne energije je parameter, ki omogoèa analizo nevarnosti eksplozije, ki izvira iz virov v obmoèju, kot so elektriène, elektrostatiène iskre, iskre, ki nastanejo iz kapacitivnih ali induktivnih elektriènih vezij ter mehanskih isker.

Gorivo ¾eli imeti dostop z oksidantom, zaèetek zgorevanja pa zahteva zaèetni faktor. ©e slab¹e je, èe spro¾ite eksplozijo prahu kot eksplozija plina. Plin se zaradi difuzije spontano prevaja v ozraèje, zato je potrebno mehansko me¹anje, da se ustvari oblak prahu. Zmanj¹anje eksplozivnega prostora je naklonjeno nasilju eksplozije, medtem ko se v primeru prahu obravnava kot dejavnik, ki prispeva k njegovemu pojavljanju. Med plini so oksidanti verjetno namesto kisika, npr. Fluor. Tekoèine, ki so oksidanti, vkljuèujejo perklorna kislina, vodikov peroksid in med trdnimi snovmi so: amonijev nitrat, kovinski oksidi. Goriva so predvsem vse tekoèine, plini, pa tudi trdne snovi.